Društvo študentov medicine Slovenije
Potek okužbe s HIV PDF natisni E-pošta

Po primarni okužbi s HIV človek ne zboli takoj. Lahko mine tudi več let pred prvim zapletom, ko zdravniki posumijo na okužbo s HIV. Med tem časom se okuženi lahko počuti popolnoma zdravega. Kljub temu pa v svojih telesnih tekočinah (kri, sperma, ženski nožnični izločki in materino mleko) prenaša HIV že od okužbe dalje na druge osebe.

Običajno kmalu po okužbi človek zboli za akutnim hiv sindromom (AHS), ki pa ga tako laiki kot zdravniki pogosto spregledajo. Simptomi akutnega HIV sindroma so največkrat zelo podobni gripi (bolečine v mišicah in sklepih, zvišana telesna temperatura, povečane bezgavke, bolečine v požiralniku, glavobol...). Akutni HIV sindrom se pojavi 2 - 6 tednov po primarni okužbi in traja nekaj dni do nekaj tednov. Bolnik praviloma popolnoma okreva.

Več let po primarni okužbi (8-10 let) se pri polovici okuženih pojavijo prvi znaki oslabljenega imunskega sistema. Človeško telo ima namreč velike zaloge v delovanju imunskega sistema. Takrat se pojavijo oportunistične okužbe: posebne oblike drisk, pljučnic, posebna obolenja živčevja. Pojav teh bolezni definira aids. Aids je torej zadnji stadij v poteku okužbe s HIV. Stanje obolelega se slabša in bolnik umre povprečno leto in pol po postavitvi diagnoze aids. Vse to velja za osebe, ki jih ne zdravimo.


Stopnje okužbe s HIV

Potek naravne okužbe s HIV (brez zdravljenja) pri 50% okuženih vodi do smrti v 10 - 12 letih. Pri drugi polovici okuženih, pa se razvije aids prej (že po nekaj letih po primarni okužbi) ali pozneje (15 in več let po primarni okužbi).

  • OKUŽBA S HIV: 2 - 6 tednov
  • AKUTNI HIV SINDROM (VIREMIJA V KRVI): 1 teden - 3 meseci
  • SEROKONVERZIJA (POJAV PROTITELES V KRVI): 1 - 2 tedna
  • ASIMPTOMATSKA KRONIČNA OKUŽBA: pri polovici okuženih traja 8-10 let
  • SIMPTOMATSKA HIV INFEKCIJA / AIDS: povprečno 1.3 leta
  • SMRT

Graf naravnega (brez zdravljenja) poteka okužbe s HIV

Kmalu po okužbi se prične postopno upadanje koncentracije celic CD4 (modra črta), pojav viremije - virus v krvi (rdeča črta) in velika koncentracija HIV RNA (trikotniki) in doseže vrhunec s pojavom akutnega HIV sindroma. Po okrevanju pride do manjšega porasta limfocitov in padca koncentracije virusa v krvi. Sledi klinično latentna faza, ko število limfocitov postopoma upada. Za zadnjo fazo bolezni je značilen padec koncentracije celic CD4 pod 200/mm3. Pojavijo se oportunistične okužbe, rakave bolezni, hudo hujšanje in nevrološki zapleti. Po zniž;anju koncentracije celic CD4 pod 200/mm3 je povprečno preživetje 3.7 let, povprečno preživetje po diagnozi AIDS je 1,3 leta.

AHS se praviloma pojavi v drugem do četrtem tednu po okužbi in se pozdravi v tednu ali dveh. Pojavi se v 53-93%, le v do 20% primerov pa so simptomi tako hudi, da prizadeti obišče zdravnika. Najpogostejši znaki in simptomi so podobni gripi ali infekcijski mononukleozi: glavobol, bolečine v mišicah, vročina... Pojavi se lahko tudi eritematozni makulopapularni izpuščaj po obrazu in trupu ter ulceracije na sluznicah (usta, požiralnik in genitalije). V najhujših primerih primarna okužba lahko povzroči tudi aseptični meningitis, meningoencefalitis in druge nevrološka obolenja.

Klinični znaki AHS po pogostosti:
  • zvišana temperatura (97%) z nočnim znojenjem
  • limfadenopatija (77%)
  • faringitis (75%)
  • makulopapulozni izpuščaj (70%)
  • bolečine v mišicah in sklepih (58%)
  • driska (33%)
  • glavobol (30%)

V obdobju AHS okuženi praviloma še nimajo v krvi specifičnih protiteles in so za diagnozo okužbe s HIV potrebni testi za dokazovanje prisotnosti samega virusa. Virus je v temu obdobju prisoten v izredno visokih količinah tako v krvi kot v omenjenih telesnih tekočinah, zato je možnost okužbe v temu obdobju tako s spolnim kontaktom kot s krvjo izredno velika (graf).

V hujših primerih AHS zdravimo z uvedbo kombinacije protiretrovirusnih zdravil.


2. faza: Klinično asimptomatska faza

Klinično asimptomatska faza povprečno traja 8-10 let. Okuženi nima nobenih kliničnih znakov in simptomov bolezni, kljub temu da imunski sistem postopoma popušča. Virus ne miruje, ampak se aktivno razmnožuje v limfatičnih organih in uničuje celice CD4 (koncentracija postopoma upada). Koncentracija virusa v krvi je majhna, vendar so bolniki kužni in okužbo lahko prenašajo naprej. Protitelesa v krvi so prisotna ves čas.

Kljub asimptomatski fazi je v temu obdobju pomembno spremljanje zdravstvenega stanja okuženega, pravočasna primarna profilaksa (zaščita) pred nekaterimi oportunističnimi infekcijami in pravočasna uvedba protiretrovirusnega zdravljenja. Bolnikom je potrebno sistematično (na 3 - 4 mesece) spremljati koncentracijo celic CD4 ter koncentracijo virusa v krvi (HIV-RNA, virusno breme), na podlagi česar se odločamo o pričetku protiretrovirusnega zdravljenja ter zaščitnega zdravljenja pred oportunističnimi okužbami.

Indikacije za retrovirusno zdravljenje:

  • pojav kliničnih znakov okužbe
  • koncentracija celic CD4 okrog 250/mm3 krvi
  • koncentracija HIV med 30 000 do 100 000 kopij/ml krvi

Kot začetno zdravljenje se uporablja kombinacija ponavadi treh protivirusnih zdravil. Zelo učinkovito protiretrovirusno zdravljenje (Highly Active AntiRetroviral Therapy - HAART) je splošno ime za kombinacijo treh ali več protiretrovirusnih zdravil. Monoterapija je neprimerna in neučinkovita, ker vodi do hitrega razvoja odpornosti. Zdravilo postane neučinkovito in neuporabno za bolnika.

Oportunistične infekcije so obolenja, ki prizadanejo le ljudi z imunsko oslabelostjo. Zdravega človeka pred oportunističnimi infekcijami ščiti zadosten imunski odziv, obolelega pa lahko pred nekaterimi infekti uspešno zaščitimo z uvedbo protimikrobnih zdravil. Profilaktično terapijo lahko izvajamo za:

  • TBC (po potrebi ne glede na koncentracijo celic CD4),
  • Pneumocistis carinii (CD4 < 200/mm3),
  • toksoplazmozo (CD4 < 100/mm3),
  • Mycobacterium avium complex (CD4 < 50mm3).

Priporočljivo je tudi cepljenje proti virusnemu hepatitisu B, proti pnevmokoknim okužbam, okužbam, povzročenim s Haemophilus influenzae tip b in vsakoletno cepljenje proti gripi.


3. faza: simptomatska faza

Z leti imunski sistem oslabi in ni več sposoben učinkovitega nadomeščanja propadajočih celic CD4. Sprva se pojavijo blažji simptomi, ki lahko trajajo nekaj tednov do več mesecev: utrujenost, subfebrilno stanje, glavobol, nočno potenje, lažje ponavljajoče driske, izguba apetita in hujšanje. Sledijo vedno hujši zapleti, koncentracija celic CD4 celic je majhna, koncentracija virusa v krvi se poveča. Bolniki postanejo dovzetni za oportunistične infekcije, zato je primerna zaščita nujno potrebna. Telo je prizadeto v celoti, pojavijo se huje izraženi splošni simptomi (visoka telesna temperatura, bruhanje, izguba apetita, driske).

primer obolenja

koncentracija celic CD4 ob pojavu

dihala

Pneumocistis carinii

Tuberkuloza

Kaposi sarcom

< 200

< 200

200 - 500

prebavila

Cryptosporidiosis

Candida spp.

Citomegalovirus

200 - 500

200 - 500

<50

živčevje

Toxoplazmoza

Citomegalovirus

Cryptococcosis

non-Hodkinovi limfomi

Herpes simplex

< 100

<50

<100

<200

<100

koža

Kaposi sarcom

Herpes simplex

Varicella Zoser

200 - 500

200 - 500

200 - 500


4. faza: aids

Zaradi zelo oslabljenega imunskega sistema se pojavijo bolezni, za katere so se mednarodni strokovnjaki odločili da definirajo aids. To so oportunistične okužbe, določene rakave bolezni, določene bolezni, ki jih povzroči sam virus HIV (npr.: pljučnica povzročena s P. jirovecii). Aids se praviloma, če ga ne zdravimo, konča s smrtjo.

Glede na CDC (Center za nadzor bolezni v Atlanti, ZDA) definiramo aids za odrasle in najstnike nad 13 let kot kategorije A3, B3, C1, C2, C3. Upoštevamo ne samo klinične kriterije temveč opredeljujemo bolezen tudi glede na laboratorijske izvide.

limfociti CD4

klinične kategorije

število

delež (%)

A

B

C

500/mm3

> 29%

A1

B1

C1

200-499/mm3

14-28%

A2

B2

C2

<200/mm3

<14%

A3

B3

C3


Klinične kategorije (nekaj primerov)


Kategorija aA:
  • asimptomatska HIV okužba
  • perzistentna generalizirana limfadenopatija

Kategorija aB:
  • kandidoza ust in žrela
  • perzistentna, ponavljajoča se vulvovaginalna kandidoza
  • displazija materničnega vratu ali karcinom in situ
  • splošni simptomi: temperatura nad 38,5*C ali driska več kot 1 mesec
  • ustna lasasta levkoplakija
  • pasavec (več kot 1 dermatom, več kot dve epizodi)

Kategorija aC:
  • kandidoza sapnic, sapnika, pljuč, požiralnika
  • invazivni karcinom materničnega vratu
  • HIV-encefalopatija
  • Kaposijev sarkom
  • pljučna ali izven plujčna tuberkuloza
  • pljučnica, povzročena s Pneumocistis jirovencii
  • toksoplazmoza možgan
  • HIV-sindrom propadanja

Zahvala dr. Tomažicu za strokovno recenzijo članka.

Ogledi: 33034
feedKomentarji (0)add comment

prikaži/skrijNapišite komentar

busy
Zadnjič posodobljeno: Nedelja, 26. oktober 2008 14:13
 
happy-bear